Odkar sem postala mamica, pa tudi že prej, sem si vedno želela, da bi s svojim dragim tudi po porodu imela nekaj časa tudi zase. Veliko sem namreč prebrala na to temo in se s tem tudi strinjam, da je potem, ko postaneš starš, zelo pomembno ohranjati tudi kakovosten partnerski odnos.
Brez kakovostnega partnerskega odnosa namreč tudi ne moreš dajati lepega zgleda otroku, ki je prišel na svet. Kako mu lahko privzgojiš lepe družinske vrednote, če se starša ne znata več pogovarjati drug z drugim?
In zato sem svojega dragega ves čas opominjala, da morava imeti kak zmenek, večer zase, da se ni treba pogovarjati le o tem, kdaj je nazadnje jedel in koliko je spal.
Seveda sva šla v zadnjih mesecih kdaj skupaj sama kolesarit, ali pa na morju plavat in jadrat, ampak stalno me je preganjalo: "To ni to. To ni to!" Želela sem se urediti, si nadeti čevlje s peto, ki jih nisem nosila že odkar sem izvedela da sem noseča (slabo za držo in obremenjujoče za noge in hrbet!), zato je bila moja želja toliko večja.
In tako se je zgodilo čisto spontano. Imela sva že najavljene obiske, ko mali zaspi, a so v zadnjem trenutku odpovedali. Svojega dragega sem pomenljivo pogledala, takoj je vedel, kaj se mi podi po glavi. Pa še z varstvom se nama je ravno poklapalo, saj je moja mami že komaj čakala na to, da jo bom kdaj prosila.
Pa sva šla! Nadela sem si krilo, lepo majčko in čeveljce s polno peto, se namazala in si uredila lase. Tudi moj dragi se je zelo potrudil in skupaj sva bila kot "pušeljc".
Zapeljala sva se do centra, se malo sprehodila po Stari Ljubljani in se čudila nad napolnjenimi restavracijami, kljub temu, da je bila nedelja zvečer.
Ob Ljubljanici sva našla čudovito malo slaščičarno z zelo romantičnim vzdušjem (svečke, pogled na reko:)), si naročila tortico in klepetala in se smejala.
Čas je hitro minil, počutila sem se kot najstnica na prvem zmenku. Zato hvala, dragi možek, da me še vedno znaš presenetiti.
Brez kakovostnega partnerskega odnosa namreč tudi ne moreš dajati lepega zgleda otroku, ki je prišel na svet. Kako mu lahko privzgojiš lepe družinske vrednote, če se starša ne znata več pogovarjati drug z drugim?
In zato sem svojega dragega ves čas opominjala, da morava imeti kak zmenek, večer zase, da se ni treba pogovarjati le o tem, kdaj je nazadnje jedel in koliko je spal.
Seveda sva šla v zadnjih mesecih kdaj skupaj sama kolesarit, ali pa na morju plavat in jadrat, ampak stalno me je preganjalo: "To ni to. To ni to!" Želela sem se urediti, si nadeti čevlje s peto, ki jih nisem nosila že odkar sem izvedela da sem noseča (slabo za držo in obremenjujoče za noge in hrbet!), zato je bila moja želja toliko večja.
In tako se je zgodilo čisto spontano. Imela sva že najavljene obiske, ko mali zaspi, a so v zadnjem trenutku odpovedali. Svojega dragega sem pomenljivo pogledala, takoj je vedel, kaj se mi podi po glavi. Pa še z varstvom se nama je ravno poklapalo, saj je moja mami že komaj čakala na to, da jo bom kdaj prosila.
Pa sva šla! Nadela sem si krilo, lepo majčko in čeveljce s polno peto, se namazala in si uredila lase. Tudi moj dragi se je zelo potrudil in skupaj sva bila kot "pušeljc".
Zapeljala sva se do centra, se malo sprehodila po Stari Ljubljani in se čudila nad napolnjenimi restavracijami, kljub temu, da je bila nedelja zvečer.
Ob Ljubljanici sva našla čudovito malo slaščičarno z zelo romantičnim vzdušjem (svečke, pogled na reko:)), si naročila tortico in klepetala in se smejala.
Čas je hitro minil, počutila sem se kot najstnica na prvem zmenku. Zato hvala, dragi možek, da me še vedno znaš presenetiti.