Ravno včeraj sem se z vozičkom sprehajala po Tivoliju, ko sem naletela na panoje, številne šotore, dixi wc-je ... vse je kričalo po velikem dogodku to soboto. Saj res, spet je tu DM tek za ženske. In spet ne bom šla. Čeprav imam vsako leto isti namen, isto novoletno zaobljubo, a mi je nikoli ne uspe izpolniti.
Vsako leto si rečem - tokrat pa grem. No, recimo, da imam letos prvič dober razlog, da ne grem - nisem imela časa za priprave zaradi nosečnosti in svežega materinstva. No, ja, recimo temu dober razlog.
Zakaj pa nas ženske sploh tako vleče na ta tek? Darila ob prijavi spet niso bogve kakšna, da bi si jih človek lahko tako strašno želel. Poleg tega je gneča na progi, prijavljajo se tako dobre tekačice kot tudi tiste, ki jim je 5 km maksimum, pa še tu marsikatero preseneti klanec na progi in veliko poti prehodijo ter tako ovirajo tiste, ki so štartale bolj na repu kolone. Če pa je kakšen dan prej še deževalo, je na progi blatno in poleg izogibanju "počasnelam" je potrebno še preskakovati ogromne luže.
Kljub vsemu naštetemu pa je zame, ki mi tek pomeni zgolj nujno zlo, nekaj močno vabljivega na tem. Čeprav nisem tekačica in se mučim preteči že 3 km po ravnem, bi mi bil ta tek ravno pravšnji izziv in bila bi neverjetno ponosna nase, ko bi prišla do konca. Lani sem se na ta tek dejansko pripravljala. Pa sva šla z mojim dragim po poti, kjer naj bi tekla 5 kilometrska trasa. A ko sva štartala v klanec, je bilo mojih sanj o udeležbi kmalu konec. Čez par sto metrov sem začela pred očmi dobivati bele pike in morala sem počepniti, da me ni zmanjkalo od pomanjkanja kisika. Bila sem presenečena, da teh minimalnih 5 km, za katere sem prej mislila, "ah saj to jih pa vsaka zmore preteči", le ni tako lahkih.
Kaj pa si bom izmislila za naslednje leto? Kakšen izgovor bom takrat spet našla? No, mogoče pa mi bo ravno sinek prinesel novo motivacijo in končno uresničitev želje, da se udeležim teka in se zlijem v eno z vreščečimi in navdušenimi damami, ki jim je, roko na srce, treba čestitati za pogum in vztrajnost.
Eno je namreč biti med gledalci in podcenjevati prireditev, drugo pa je se teka dejansko udeležiti in uresničiti svoj cilj. Čeprav se marsikomu zdi majhen, je za vsako izmed udeleženk prav poseben dosežek.
V soboto bom v mislih z vami, dekleta. Kapo dol vsaki izmed udeleženk ;)
Vsako leto si rečem - tokrat pa grem. No, recimo, da imam letos prvič dober razlog, da ne grem - nisem imela časa za priprave zaradi nosečnosti in svežega materinstva. No, ja, recimo temu dober razlog.
Zakaj pa nas ženske sploh tako vleče na ta tek? Darila ob prijavi spet niso bogve kakšna, da bi si jih človek lahko tako strašno želel. Poleg tega je gneča na progi, prijavljajo se tako dobre tekačice kot tudi tiste, ki jim je 5 km maksimum, pa še tu marsikatero preseneti klanec na progi in veliko poti prehodijo ter tako ovirajo tiste, ki so štartale bolj na repu kolone. Če pa je kakšen dan prej še deževalo, je na progi blatno in poleg izogibanju "počasnelam" je potrebno še preskakovati ogromne luže.
Kljub vsemu naštetemu pa je zame, ki mi tek pomeni zgolj nujno zlo, nekaj močno vabljivega na tem. Čeprav nisem tekačica in se mučim preteči že 3 km po ravnem, bi mi bil ta tek ravno pravšnji izziv in bila bi neverjetno ponosna nase, ko bi prišla do konca. Lani sem se na ta tek dejansko pripravljala. Pa sva šla z mojim dragim po poti, kjer naj bi tekla 5 kilometrska trasa. A ko sva štartala v klanec, je bilo mojih sanj o udeležbi kmalu konec. Čez par sto metrov sem začela pred očmi dobivati bele pike in morala sem počepniti, da me ni zmanjkalo od pomanjkanja kisika. Bila sem presenečena, da teh minimalnih 5 km, za katere sem prej mislila, "ah saj to jih pa vsaka zmore preteči", le ni tako lahkih.
Kaj pa si bom izmislila za naslednje leto? Kakšen izgovor bom takrat spet našla? No, mogoče pa mi bo ravno sinek prinesel novo motivacijo in končno uresničitev želje, da se udeležim teka in se zlijem v eno z vreščečimi in navdušenimi damami, ki jim je, roko na srce, treba čestitati za pogum in vztrajnost.
Eno je namreč biti med gledalci in podcenjevati prireditev, drugo pa je se teka dejansko udeležiti in uresničiti svoj cilj. Čeprav se marsikomu zdi majhen, je za vsako izmed udeleženk prav poseben dosežek.
V soboto bom v mislih z vami, dekleta. Kapo dol vsaki izmed udeleženk ;)